Nesporna kraljica letošnjega evropskega prvenstva v atletiki je bila Britanka Amy Hunt, ki je v sedmih dneh v Birminghamu osvojila kar štiri zlate kolajne in čez noč postala to, kar so ji napovedovali že pred leti.

Zlata deklica hrvaškega športa s slovenskim podpisom

Atletika

20. Avg 2026 0

Atletika

20. Avg 2026 0

Amy Hunt je prejšnji ponedeljek, prvi dan evropskega prvenstva, zmagala že v prvem velikem vrhuncu tekmovanja. V zadnji disciplini otvoritvenega dne največjega atletskega dogodka leta je na 100 metrov slavila z rezultatom 11,00 in prvič v življenju osvojila posamično zlato medaljo na velikih članskih tekmovanjih.

Vsega šest noči pozneje jih je imela že štiri.

V sredo je prepričljivo zmagala na 200 metrov, ki jih je pretekla v času 22,19, v soboto je z več kot sekundo prednosti pred najbližjimi tekmicami v cilj pritekla z britansko žensko štafeto 4 x 100 metrov (42,05), v nedeljo pa za veliki zaključek prvenstva pred domačimi navijači z evropskim rekordom zmagala še v mešani štafeti 4 x 100 metrov (39,97).

“Še vedno ne vem, kaj se mi dogaja”

“Kot da bi živela v sanjah. Še vedno ne vem, kaj se mi dogaja. Mislim, da mi je zmanjkalo besed,” je ob koncu prvenstva evforično razlagala najuspešnejša posameznica festivala evropske atletike, ki je prejšnji teden potekal na stadionu Alexander v Birminghamu.

“Nihče ne ve, kako grozna je bila tista noč za Kristjana”

Atletika

21. Avg 2026 0

Atletika

21. Avg 2026 0

Na istem prizorišču, na katerem je le štiri leta prej preživljala ene najtežjih trenutkov svoje kariere. Igre Commonwealtha, ki imajo za Britance poseben pomen, je namreč spremljala s tribun – v družbi bergel.

V začetku tistega leta se je huje poškodovala in morala na operacijo, zaradi katere ni tekmovala več kot pol leta. To pa ni bil prvi udarec, ki jo je doletel v tistem obdobju. Leto prej je zaradi številnih manjših poškodb in izčrpanosti tekla le trikrat. Njen najodmevnejši dosežek je bilo tretje mesto na britanskem prvenstvu do 20 let.

Nič posebnega, če ne bi šlo za dekle, ki so ga le dve leti prej označevali za žensko različico Usaina Bolta.

Kot 17-letnica je osupnila svet

Leta 2019 je kot 17-letnica 200 metrov pretekla v času 22,42, kar je še danes najboljši rezultat v zgodovini v ženski konkurenci do 18 let. Istega leta se je z evropskega prvenstva do 20 let vrnila z dvema zlatima kolajnama, potem ko je zmagala na 200 metrov in v štafeti 4 x 100 metrov.

Postala je ena najbolj opevanih mladih britanskih športnic. Revija Vogue jo je uvrstila med ljudi, ki bodo zaznamovali naslednje desetletje, njena priljubljenost pa je hitro presegla športne okvirje. Vsi so ji napovedovali, da bo kmalu postala ena najboljših sprinterk na svetu, in nestrpno pričakovali njen naslednji korak.

Prednost je dala šoli

Ona pa se je na veliko presenečenje odločila, da bo prednost dala šoli.

“Tisti, ki to pišejo, so bedaki”

Atletika

19. Avg 2026 2

Atletika

19. Avg 2026 2

Vpisala se je na eno najzahtevnejših univerz na svetu, Cambridge, in tam začela študirati angleško književnost.

“Vedno sem izbirala najtežjo pot,” je pogumno pojasnila takrat, a kmalu tudi sama trčila ob zid. Zaradi študija pozno v noč, premalo spanca, ogromnih količin kofeina in slabe prehrane je pregorela.

Rezultati so se ustavili, pojavile so se poškodbe in izčrpanost, potem je prišla še pandemija covida-19 in njen silovit vzpon se je ustavil oziroma obrnil navzdol. V naslednjih letih se izjemnemu dosežku, ki ga je dosegla kot najstnica, ni več približala in zdelo se je, da smo bili priča še eni zelo svetli zvezdi, ki je zasijala in nato hitro ugasnila.

S selitvijo v Italijo se je vse spremenilo

Toda Huntova ni obupala. Ne nad študijem ne nad atletiko.

Vztrajala je, leta 2023 diplomirala, nato pa krenila na novo pot. Le nekaj ur po podelitvi diplome je zapustila trenerja Joeja McDonnella, sedla na letalo za Italijo in se preselila v Padovo, kjer je začela sodelovati s priznanim italijanskim trenerjem Marcom Airalejem.

V mestu, ki leži približno 40 kilometrov od Benetk, se je povsem posvetila atletiki, prosti čas pa začela izkoriščati za obiske galerij in muzejev, ki jih kot diplomirana anglistka in velika ljubiteljica umetnosti obožuje.

“To je popolna kombinacija,” danes pravi 24-letna sprinterka, ki se je po selitvi na Apeninski polotok in stoodstotni posvetitvi atletiki hitro vrnila na pot, po kateri je hodila kot čudežna najstnica.

V Parizu do olimpijske medalje, v Tokiu v vrhu

Že naslednje leto je z britansko štafeto 4 x 100 metrov zmagala na evropskem prvenstvu v Rimu, na olimpijskih igrah v Parizu pa se z isto štafeto veselila še srebrne kolajne. Dobila je velik zagon za nadaljevanje kariere in lov na še večje dosežke.

Lani je prvič po petih letih izboljšala osebni rekord na 200 metrov in ga krepko spustila na 22,08, v finalu svetovnega prvenstva v Tokiu pa dosegla največji posamični uspeh dotedanje kariere in postala svetovna podprvakinja.

Letošnja sezona je prinesla nov preskok. Na 100 metrov se je prvič spustila pod magično mejo 11 sekund. Na mitingu diamantne lige v Stockholmu je tekla 10,97 in zasedla drugo mesto, na igrah Commonwealtha pa bila druga na 100 metrov.

Eksplozija v Birminghamu

Toda vse to je bilo le ogrevanje za veliko eksplozijo, ki jo je prejšnji teden uprizorila v Birminghamu in z njo spisala zgodovino evropske atletike.

Postala je prvi človek, ki je na enem evropskem prvenstvu osvojil štiri zlate medalje.

“Nova superzvezdnica britanskega športa”, “Britanska zlata deklica je učna ura talenta in trdega dela”, “Dekle, ki je spisalo zgodovino”, “Avtorica zgodovinskega četverčka” in podobni naslovi so ob fotografijah Amy Hunt v ponedeljek zjutraj bralce pozdravljali z naslovnic številnih britanskih časopisov in tabloidov.

Zvezda ene najbolj nadarjenih evropskih sprinterk v zgodovini je spet zasijala. Tokrat močneje kot kadarkoli prej.

“Lahko zdaj osvoji še svet?” je pisalo v naslovu enega izmed njih.

Po Birminghamu se takšno vprašanje ne zdi več prav nič pretirano.